Medtem ko sem Viliju razkazoval svojo preteklost preko kostumov, ki sem jih privlekel s seboj, se je utrnila še en izmed sredinih misli (poleg prograMa 1 in Plazme).
Res je tale Apologeja že najbolj radikalno, kar se tiče gledališkega. Je kabare 21. stoletja. Je druženje, ki si se navdihuje pri Radical Faeries, pri gledališču zatiranih, pri plesu, performansu, druženju in pri Commoveo.
Tako je odprto za vse, tudi za vino in olive.
—
Vilija sem hecal, da se pridruživa Rdečemu kabareju, medtem ko sem ga intervjuval, da se je tudi on lahko malo izkašljal.
—
Ravno ugotavljam, da nama uspeva vzdrževat vzdušje, ki ne zapade v neko luknjo depresije ali kar-nekaj-stva. To me veseli in bodri, da nadaljujeva.
Tako je treba razmisliti o tem, kako reklamirati, kako povedati dalje. Prvi impulz je, da naredim dobro ime, dobro razglednico in s tem teživa potem naokoli.